Okrogla miza: Mesto med drevesi: urbano zelenje in podnebni ukrepi v Novi Gorici

Nova Gorica je bila zasnovana kot modernistično mesto v parku. Mesto, v katerem drevesa skupaj s stavbami tvorijo funkcionalno bivalno celoto: dajejo senco, ločujejo stanovanja od prometa in ustvarjajo prostor, kjer se ljudje srečujejo. Zasnova ni bila nikoli v celoti uresničena, a njeni nastavki so še vedno okoli nas, v alejah, drevoredih in zelenem prostoru med bloki.

Danes je ta ideja bolj aktualna kot kadarkoli. Na merilni postaji v Biljah je bilo v letih 1992–2010 v povprečju 36 vročih dni na leto, v zadnjih petih letih pa 59. V ulicah in delih mesta brez dreves je lahko nekaj stopinj topleje kot tam, kjer drevesa so. To najbolj občutijo starejši, otroci in vsi, ki se vročini ne morejo umakniti.

Zelenje pa ni le hlad. Je prostor vsakdanjega življenja: pot v šolo pod krošnjami, igrišče v senci, klop, na kateri se ustavijo sosedje. Mestna drevesa zadržujejo deževnico, čistijo zrak in so dom pticam in žuželkam. Stik z naravo zmanjšuje stres in izboljšuje počutje.

Zato se odpirajo širša vprašanja:

Komu pripada mestni prostor in kako ga ljudje danes dejansko uporabljajo?
Kako usmerjati razvoj mesta v času podnebnih sprememb, da bo mesto zračno in senčno?
Kako danes razumeti zeleno zasnovo modernističnega mesta?
Kako po Evropski prestolnici kulture misliti Novo Gorico in Gorico skupaj? Ali je mogoče s parki in zelenimi potmi na obeh straneh meje ustvariti skupno mesto?

O tem se bodo pogovarjali sociolog, gozdarski raziskovalec, krajinska arhitektka, konservatorka in arhitekt, vsak s svojega zornega kota. Pogovor je namenjen vsem, ki jim ni vseeno, kakšno je mesto, v katerem živimo, in kakšno bo mesto, v katerem bodo živeli naši otroci.

Govorci:

Asist. Domen Žalac je raziskovalec na Centru za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V pogovor prinaša sociološki pogled na mesto kot skupni prostor: kdo ga uporablja, kako ga doživlja in komu je v resnici namenjen.

Nejc Suban je raziskovalec na Oddelku za gozdno fiziologijo in genetikoGozdarskega inštituta Slovenije. Raziskuje mikroorganizme v tleh, od katerega je odvisno zdravje dreves, ter njihov odziv na podnebne spremembe.

Dr. Maja Simoneti je krajinska arhitektka, prostorska načrtovalka in urbanistka na Inštitutu za politike prostora (IPoP). Že več desetletij se ukvarja z načrtovanjem in upravljanjem javnih zelenih površin in ena vidnejših zagovornic mestnih dreves v Sloveniji.

Mag. Marvy Lah je krajinska arhitektka in konservatorka. Dolga leta je na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skrbela za vrtnoarhitekturno dediščino Primorske, med drugim v Lipici in na Fabianijevem Ferrarijevem vrtu v Štanjelu.

Jernej Kraigher je arhitekt, oblikovalec in risar. Z družinskim birojem Arhitravi se ukvarja z arhitekturo in urbanističnim načrtovanjem, mesto pa pozna iz izkušnje nekoga, ki ga je soustvarjal.

Pogovor bo povezoval:

Nejc Koradin, arhitekt in urbanist iz Nove Gorice.