Nataša Kramberger: Moja oma sanja lehkico in vsak večer moli za nas, ki ne molimo nič

Nataša Kramberger pripoveduje o svoji babici  Antoniji Šauperl, studencih, kruhu, sanjah in priprošnjah za dobro voljo iz svojih knjig Nebesa v robidah, Tujčice, Kaki vojaki, Primerljivi hektarji in Po vsej sili živ. 

"Moja oma je bila najstarejša hči v družini. Ko je bila mlada, je imela dolge lase močne kot štrik in črne kot vrana, kožo pa čisto kakor nebo. Vsako nedeljo se je zribala s kostanjevim milom in na fotografiji iz nižje realke je stala pod jonatanom in se smejala kakor nebesa. Moja oma rada reče, da ga ni boljšega mila, kot je živa, mrzla studenčnica. In še danes pogosto razmišlja, iz kolikih studencev je v svojem življenju črpala vodo, pekla kruh."

Izbor, priredba in pripoved: Nataša Kramberger.