Slovenščina v ali izven znanosti

Razprava o slovenščini v znanosti je dolga, a obenem še vedno brez pravega zaključka. Kakor nas vedno znova opozarjajo predvsem naravoslovci, je znanost mednarodna in brezmejna (ali čezmejna), kar se pogosto navaja kot razlog proti uporabi slovenščine v znanosti, saj naj bi uporaba lastnega jezika lahko delovala omejevalno oziroma bi lahko bila s stališča razvoja znanosti celo škodljiva. Po drugi strani mnogi jezikoslovci in splošneje humanisti opozarjajo, da vsakršna zamenjava slovenščine z drugim jezikom slovenskemu jeziku odvzame nekaj vitalnosti in ga potisne višje na seznamu ogroženih jezikov. Obenem pa se slovenščino običajno razume tudi kot konstitutiven element slovenskega naroda in države, ki ju brez slovenščine ne bi niti bilo. Kolikšna je prava mera slovenščine, kaj slovenščino ogroža, kakšna bi bila najbolj smiselna jezikovna politika tako v znanosti kot v visokem šolstvu? Na vsa ta vprašanja bomo skušali odgovoriti v pogovoru z gosti: jezikoslovko in slovenistko prof. dr. Vesno Mikolič (Znanstveno-raziskovalno središče Koper), slovenistom prof. dr. Miranom Hladnikom (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) in fizikom, rektorjem Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Boštjanom Golobom. Pogovor bo vodil splošni jezikoslovec prof. dr. Franc Marušič (Univerza v Novi Gorici).